in se ne bo več uporabljalo v prometu, bodisi zato:

• ker je dotrajano in neprimerno za varno vožnjo,
• ker je poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista mogoča (npr. v prometni nesreči).
• ker se je zadnji lastnik odločil, da je zanj odpadek.

IMV mora vsebovati vsaj pogonske sklope, karoserijo, podvozje, kolesa ter katalizator in krmilno elektroniko, če ju je vozilo vsebovalo.

2. Katere nevarne snovi, ki jih vsebujejo motorna vozila, so najbolj obremenjujoče za okolje?

Avtomobil je sestavljen iz približno 40 različnih materialov in 10000 sestavnih delov.

Približno 70 utežnih odstotkov motornega vozila tvorijo železne in neželezne kovine, ki jih je mogoče reciklirati.

Okoljsko onesnaževanje povzročajo naslednje sestavine motornih vozil: svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulatorji in druge nevarne snovi.

3. Koliko izrabljenih motornih vozil nastane letno v Evropski uniji?

Leta 2000 je v Evropski uniji nastalo približno 14,3 milijona izrabljenih motornih vozil, do leta 2015 pa naj bi njihovo število naraslo na 17 miljionov.

4. Koliko izrabljenih motornih vozil nastane letno v Sloveniji?

V Sloveniji nastaja letno okoli 50.000 izrabljenih ali uničenih motornih vozil.

5. Kolikšno je število prijavljenih/registriranih motornih vozil v Sloveniji?

V Sloveniji je prijavljenih / registriranih okrog 900.000 osebnih motornih vozil.

Število na novo registriranih motornih vozil v Republiki Sloveniji v zadnjih letih narašča. V letu 2003 je ta številka presegla 60.000.

6. Kdo in na čigave stroške bo izvajal odstranjevanje t.i. starih bremen, ki se nahajajo v naravi?

Akcije odvozov "starih bremen" bo organiziralo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v sodelovanju z občinami in izbranimi začasnimi izvajalci, nastali stroški pa bodo bremenili državni proračun.

7. Koliko zapuščenih izrabljenih motornih vozil so inšpektorji za okolje evidentirali na območju Republike Slovenije v letu 2002?

V letu 2002 so inšpektorji za okolje evidentirali in pregledali 420 posamično zavrženih vozil ter 17 lokacij, kjer je bilo nepravilno odloženih približno 2100 izrabljenih motornih vozil.

8. Koliko zapuščenih izrabljenih motornih vozil so inšpektorji za okolje evidentirali na območju Republike Slovenije v letu 2003? Kako so ravnali z zavrženimi motornimi vozili?

V letu 2003 so inšpektorji za okolje evidentirali in pregledali 700 zavrženih vozil, od tega je bilo na 4 lokacijah zavrženih 250 izrabljenih vozil. Lastniki teh 4 lokacij niso imeli ustreznih dovoljen za hranjenje izrabljenih motornih vozil.

Ko so inšpektorji evidentirali zapuščeno motorno vozilo, so ugotavljali lastnika vozila.

Znani lastniki zapuščenega vozila so bili opozorjeni, naj zapuščeno vozilo odstranijo na predpisan način. Večina voznikov je zapuščena vozila po opozorilu inšpektorjev odstranila.

Če pa inšpekcija ni ugotovila identitete lastnika zapuščenega vozila, so opravili poizvedbe na upravni enoti in na policijski postaji. V kolikor je to zadostovalo za identifikacijo lastnika zapuščenega vozila, je ta bil zaslišan oz. mu je bila v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku izrečena denarna kazen. Leta 2002 je bila izrečena kazen 6 lastnikom zavrženih vozil.

9. V kakšne namene bo uporabljena pločevina razgrajenih izrabljenih motornih vozil?

Odločitev o tem, katerim podjetjem bodo surovine prodane oziroma oddane, je v pristojnosti koncesionarjev oziroma izvajalcev.

Pločevino bodo najverjetneje kupila podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kovin (npr. Železarna Jesenice). Pogoj, da surovine odkupijo, je, da imajo pridobljeno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje za opravljanje dejavnosti, ki se navezuje na predelavo omenjenih surovin.

10. Ali razgradnja izrabljenih motornih vozil vključuje ravnanje s škodljivimi snovmi (gorivo, olja, zavorne tekočine, tekočina proti zamrzovanju...)?

Za ravnanje s škodljivimi snovmi, ki nastajajo pri razgradnji izrabljenih motornih vozil, so pooblaščene organizacije, ki imajo od Agencije Republike Slovenije za okolje pridobljena potrebna dovoljenja za predelavo le- teh. (ARSO).

11. Ali razgradnja izrabljenih motornih vozil vključuje razgradnjo akumulatorjev?

Ne, je pa dolžan koncesionar oz. izvajalec dolžan predati akumulatorje podjetjem, ki imajo ustrezno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje in so pooblaščena za predelavo akumulatorjev. (ARSO)

12. Ali razgradnja izrabljenih motornih vozil vključuje razgradnjo starih pnevmatik?

Ne. Za razgradnjo gum so pooblaščena podjetja, ki so pridobila koncesijo Vlade RS za opravljanje te dejavnosti.

V Sloveniji nastane letno približno 15.000 ton odpadnih gum. Od tega jih 4000 ton uporabijo v Cementarni Anhovo kot energijski dodatek. Vendar pa se zaradi onesnaževanja, ki se s tem povzroča, iščejo nove rešitve ravnanja z odpadnimi gumami. Ena od možnosti je predelava pnevmatik v granulat.

V Sloveniji so za zbiranje in razgradnjo pnevmatik od 1. januarja 2003 naprej pooblaščeni trije koncesionarji (Kernis d.o.o. in Letnik Saubermacher d.o.o., Wolf d.o.o., Get Inženiring d.o.o.), ki bodo to dejavnost opravljali tudi po 1. maju 2004. Gre za proces zbiranja gum, mletja gum in predelave v granulat, iz česar je mogoče izdelati predpražnike, igrala in druge izdelke. Žal pa v Sloveniji trenutno še ni podjetij, ki bi bila pripravljena izdelovati izdelke iz granulata.

V letu 2003 so trije koncesionarji (Kernis d.o.o. in Letnik Saubermacher d.o.o., Wolf d.o.o., Get Inženiring d.o.o.), pooblaščeni za zbiranje in predelavo pnevmatik v granulat, skupno zbrali približno 5.000 ton gum.

13. Ali bodo prevzemna mesta, na katerih se bodo prevzemala izrabljena motorna vozila, predstavljala okoljsko obremenitev za lokalno okolje?

Ne. V bližini prevzemnih mest ne pričakujemo povečanega hrupa ali kake druge okoljske obremenitve.

Potrebna opremljenost in urejenost prevzemnih mest je določena v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili.